Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Radio Ognjišče

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Radio Ognjišče

infokomentarvidetičpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 5. 2025
Mozaik dneva dne 27. 5.

  • Nova Slovenska zaveza kritična do vladne slovesnosti ob spominu na žrtve komunističnega terorja.
  • Politični komentator Miran Videtič o slabem delovanju vlade Roberta Goloba.
  • SDS in NSi kritični do koalicijskega predlog, ki legalizira usmrtitev.
  • Slovenija v transplantaciji srca že 16 let med najboljšimi na svetu.
  • Šport: Roglič odstopil z dirke po Italiji.

Mozaik dneva dne 27. 5.

  • Nova Slovenska zaveza kritična do vladne slovesnosti ob spominu na žrtve komunističnega terorja.
  • Politični komentator Miran Videtič o slabem delovanju vlade Roberta Goloba.
  • SDS in NSi kritični do koalicijskega predlog, ki legalizira usmrtitev.
  • Slovenija v transplantaciji srca že 16 let med najboljšimi na svetu.
  • Šport: Roglič odstopil z dirke po Italiji.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 27. 5.
  • Nova Slovenska zaveza kritična do vladne slovesnosti ob spominu na žrtve komunističnega terorja.
  • Politični komentator Miran Videtič o slabem delovanju vlade Roberta Goloba.
  • SDS in NSi kritični do koalicijskega predlog, ki legalizira usmrtitev.
  • Slovenija v transplantaciji srca že 16 let med najboljšimi na svetu.
  • Šport: Roglič odstopil z dirke po Italiji.
VEČ ...|27. 5. 2025
Mozaik dneva dne 27. 5.
  • Nova Slovenska zaveza kritična do vladne slovesnosti ob spominu na žrtve komunističnega terorja.
  • Politični komentator Miran Videtič o slabem delovanju vlade Roberta Goloba.
  • SDS in NSi kritični do koalicijskega predlog, ki legalizira usmrtitev.
  • Slovenija v transplantaciji srca že 16 let med najboljšimi na svetu.
  • Šport: Roglič odstopil z dirke po Italiji.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Zanima.me

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Komentar Zanima.me

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Mirko Mayer

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

infokomunizempogovorspomin

Informativni prispevki

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

infokomunizempogovorspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 4. 2025
Mozaik dneva dne 16. 4.

  • Pred nami veliko tridnevje
  • Brezplačno počitnikovanje Roberta Goloba
  • Kaj se dogaja s Senekuro
  • Vreme: Popoldne možne krajevne plohe

Mozaik dneva dne 16. 4.

  • Pred nami veliko tridnevje
  • Brezplačno počitnikovanje Roberta Goloba
  • Kaj se dogaja s Senekuro
  • Vreme: Popoldne možne krajevne plohe

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 16. 4.
  • Pred nami veliko tridnevje
  • Brezplačno počitnikovanje Roberta Goloba
  • Kaj se dogaja s Senekuro
  • Vreme: Popoldne možne krajevne plohe
VEČ ...|16. 4. 2025
Mozaik dneva dne 16. 4.
  • Pred nami veliko tridnevje
  • Brezplačno počitnikovanje Roberta Goloba
  • Kaj se dogaja s Senekuro
  • Vreme: Popoldne možne krajevne plohe

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 3. 2025
Mozaik dneva dne 6. 3.

  • Voditelji Evropske unije v Bruslju med drugim o nadaljnji podpori Ukrajini, Volodimir Zelenski se je zahvalil za do zdaj izkazano naklonjenost svoji državi.
  • Kako so se na napoved Roberta Goloba o zvišanju izdatkov za obrambo v Sloveniji odzvale parlamentarne stranke?
  • Ekonomist doktor Anže Burger o prednostih skrajšanega delovnega časa, aktualni gospodarski klimi in odmevnih aferah.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo dokaj hladno, čez dan pa kar toplo za ta čas.

Mozaik dneva dne 6. 3.

  • Voditelji Evropske unije v Bruslju med drugim o nadaljnji podpori Ukrajini, Volodimir Zelenski se je zahvalil za do zdaj izkazano naklonjenost svoji državi.
  • Kako so se na napoved Roberta Goloba o zvišanju izdatkov za obrambo v Sloveniji odzvale parlamentarne stranke?
  • Ekonomist doktor Anže Burger o prednostih skrajšanega delovnega časa, aktualni gospodarski klimi in odmevnih aferah.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo dokaj hladno, čez dan pa kar toplo za ta čas.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 6. 3.
  • Voditelji Evropske unije v Bruslju med drugim o nadaljnji podpori Ukrajini, Volodimir Zelenski se je zahvalil za do zdaj izkazano naklonjenost svoji državi.
  • Kako so se na napoved Roberta Goloba o zvišanju izdatkov za obrambo v Sloveniji odzvale parlamentarne stranke?
  • Ekonomist doktor Anže Burger o prednostih skrajšanega delovnega časa, aktualni gospodarski klimi in odmevnih aferah.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo dokaj hladno, čez dan pa kar toplo za ta čas.
VEČ ...|6. 3. 2025
Mozaik dneva dne 6. 3.
  • Voditelji Evropske unije v Bruslju med drugim o nadaljnji podpori Ukrajini, Volodimir Zelenski se je zahvalil za do zdaj izkazano naklonjenost svoji državi.
  • Kako so se na napoved Roberta Goloba o zvišanju izdatkov za obrambo v Sloveniji odzvale parlamentarne stranke?
  • Ekonomist doktor Anže Burger o prednostih skrajšanega delovnega časa, aktualni gospodarski klimi in odmevnih aferah.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo dokaj hladno, čez dan pa kar toplo za ta čas.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2025
Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

info

Informativni prispevki

Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

VEČ ...|14. 2. 2025
Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Za življenje

VEČ ...|31. 5. 2025
Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovormladiizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|31. 5. 2025
Pogum ali udobje

Živela je lepa ptica, lepša od vseh drugih. Bila je močna in svobodna, predvsem pa zelo pogumna. Tako zelo pogumna, da je šla, kamor ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum ali udobje

Živela je lepa ptica, lepša od vseh drugih. Bila je močna in svobodna, predvsem pa zelo pogumna. Tako zelo pogumna, da je šla, kamor ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|1. 6. 2025
Častitljivi del dne 1. 6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Častitljivi del dne 1. 6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|31. 5. 2025
Pred 7. velikonočno nedeljo

Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.

Pred 7. velikonočno nedeljo

Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spominživljenje